Top je izviral iz verzije protiletalskih topov imenovanih 8,8 cm FlaK 18, 36, 37 ter tudi 41 in 43. Okrajšava FlaK v nemškem jeziku pomeni Flugzeugabwehr-Kanone ali Fliegerabwehr-Kanone, velika začetnica v besedi FlaK pa pomeni top, torej skupaj protiletalski top.

Prototip tega znamenitega topa se je prvič pojavil leta 1928, na testiranjih se je izredno dobro izkazal, zato je bil sprejet v nemško vojsko kot FlaK 18. Top je bil zasnovan tako, da je bil hitro premičen, čeprav ni imel lastnega pogona. Nameščen je bil na lafeto, ki je služila kot prikolica za prevažanje ali pa kot strelna platforma, ki je omogočala streljanje v krogu 360, kar se je izkazalo kot velika prednost. Prednost topa je bilo tudi avtomatsko praznjenje, pri katerem je top po strelu sam izvrgel prazen tulec, kar je omogočalo visoko kadenco streljanja (od 15 do 20 strelov na minuto). Brez predelave se ga je dalo uporabljati kot protiletalski top ali pa kot protitankovski top, namen uporabe je bil odvisen le od tipa granat (visoko eksplozivna, prebojna, protioklepna,…).

Top je izviral iz verzije protiletalskih topov imenovanih 8,8 cm FlaK 18, 36, 37 ter tudi 41 in 43. Okrajšava FlaK v nemškem jeziku pomeni Flugzeugabwehr-Kanone ali Fliegerabwehr-Kanone, velika začetnica v besedi FlaK pa pomeni  top, torej skupaj protiletalski top.

Specifikacije:

Kaliber: 88mm, Teža: 6861 (pri prevozu), 5150 (pri streljanju), Dimenzije: celotna dolžina: 7,62 m,  širina: 2,305 m, dolžina cevi: 4,93 m, višina: 2,418 m, Nagib: +85 st./-3 st, Vrtljivost: 360 st., Domet: 8 km, Teža granate: 9,24 kg

Prototip tega znamenitega topa se je prvič pojavil leta 1928, na testiranjih se je izredno dobro izkazal, zato je bil sprejet v nemško vojsko kot FlaK 18. Top je bil zasnovan tako, da je bil hitro premičen, čeprav ni imel lastnega pogona. Nameščen je bil na lafeto, ki je služila kot prikolica za prevažanje ali pa kot strelna platforma, ki je omogočala streljanje v krogu 360, kar se je izkazalo kot velika prednost. Prednost topa je bilo tudi avtomatsko praznjenje, pri katerem je top po strelu sam izvrgel prazen tulec, kar je omogočalo visoko kadenco streljanja (od 15 do 20 strelov na minuto). Brez predelave se ga je dalo uporabljati kot protiletalski top ali pa kot protitankovski top, namen uporabe je bil odvisen le od tipa granat (visoko eksplozivna, prebojna, protioklepna,…).

Množična proizvodnja topa se je začela leta 1933. Prve boje je videl v španski državljanski vojni, kjer se je izkazal kot odlično protiletalsko orožje. Tekom vojne so topničarji spoznali, da top zaradi svojega kalibra, dometa in kadence ni uporaben samo za uničevanje letečih ciljev, ampak tudi za uničevanje utrjenih objektov in oklepnih vozil. Med vojno so se pokazale tudi številne pomanjkljivosti, ki pa so bile v novi verziji FlaK 36 in 37 odpravljene. Nova verzija je tako dobila dvodelno cev, kar je omogočalo lažjo menjavo obrabljene cevi in lafeto, ki se je iz prevozne spremenila v stacionarno brez odstranjevanja koles. Izboljšane so bile tudi namerilne naprave. S tem je top postal še bolj prilagojen na novo doktrino bojevanja imenovano blitzkrieg. Svoj vrhunec je top doživel v bojih za Severno Afriko ter na prostranem vzhodnem bojišču. Do leta 1944 je bilo v uporabi 10.704 topov v verzijah FlaK 18, 36, 37. Na podlagi vojnih izkušenj in osnov FlaK 18, 36, 37 so Nemci tekom vojne izdelali še verzije 12.8 cm FlaK 40, 10.5 cm FlaK 39 ter 8.8 cm PaK 43 in 8.8 cm KwK 43. Prva dva sta bila izdelana kot protiletalski tip za kopensko vojsko in mornarico in sta bila neposredna naslednika topa 8.8 cm, druga dva pa s osnovnim protiletalskim topom FlaK nista imela kaj dosti skupnega, razen tega da sta imela enak kaliber (PaK se je uporabljal kot navaden protitankovski top, KwK pa kot protitankovski top nameščen na tank Tiger).

Pod imenom FlaK so v času vojne poimenovali tudi močnejše izvedbe osnovnega modela in sicer FlaK41 in 43, kljub temu, da sta bili ti različni orožji. V primerjavi z angleškim QF 3.7 palčnim AA gun ali ameriškim 90 mm topom je bila 88-tka izdelana množično. Ko se je top uporabljal za protioklepni boj, se je, zaradi svojega dizanja na univerzalnem prikolici, bojno delovanje lahko pričelo tudi brez posebnega odklopa in nameščanja topa.

Spoznanja iz španske državljanske vojne so pripomogla, da je top FlaK 8,8 cm postal najbolj znan top po svetu. Uporabiti ga je bilo mogoče tako za uničevanje letečih kot kopenskih ciljev, kar je dajalo topu nekakšno univerzalnost. Odlično se je izkazal pod poveljstvom Erwina Rommla med bitko za Francijo, še posebej med britanskim protinapadom pri Arrasu, ter v Alžiriji in Egiptu. Nemci so z njim v Severni Afriki uprizarjali prave pokole med britanskimi tanki, ki proti njim niso poznali prave obrambe. Vendar ne za dolgo, Britanci so tekom vojne spoznali, da so topovi slabo mobilni, zaradi česar jih je bilo enostavno uničiti s težkim topništvom ter s tanki Sherman, ki so imeli 75 mm topove z dovolj velik dometom.

Nemci so jih na vzhodnem bojišču začeli uporabljati po tem, ko so Rusi v uporabo poslali valove tankov T-34 in KV1, katerim nemški 37 in 50 mm topovi niso prišli do živega.

Na drugih bojiščih, predvsem italijanskem in zahodno evropskem, prednosti 88 mm topa zaradi razgibanega terena niso prišle toliko v ospredje. Da bi se zaščitili pred njegovimi smrtonosnimi granatami, ki so prebile oklep katerega koli zavezniškega tanka, so začeli nameščati na svoje tanke vreče peska, razne škatle, oklep uničenih nemških tankov, … Tekom vojne so Nemci dodobra spoznali moč 8,8 cm topa tako, da so razvili namenske protioklepne topove istega kalibra. Naslednja stopnja je bila mobilnost topa, tega so namestili na tank  [Panzer VI - Tiger] in tako dobili najbolj smrtonosno orožje druge svetovne vojne kateremu so zavezniški tanki in topovi le s težavo prišli do živega. Občasno in v kritičnih trenutkih je zasežene nemške topove uporabljala tudi ameriška vojska.

 

Po vojni se je razvoj 8,8 cm topa nadaljeval pri zmagovalkah druge svetovne vojne, sam FlaK 8,8 cm pa je zaradi svoje zastarelosti postal le še muzejski eksponat. Nenazadnje je 8,8 cm Flak uporabljala jugoslovanska vojska vse do razpada Jugoslavije kot obrambne obalne topove.

V času II. svetovne vojne so nemške sile uporabljale 8,8 cm top tako za potrebe protiletalske obrambe kot za protioklepni boj. Zaradi širokega spekter uporabe je bil ta top zelo cenjeno orožje skozi celotno vojno.

Flak 8,8 cm si lahko od blizu pogledate v muzeju Imperial War Museum v Londonu ali v tehničnem muzeju Sinsheim v Nemčiji.